SOČA SOOČA SOLKAN

V soboto, 17. aprila, na dan akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, se je v Solkanu začela prva postaja čezmejne okoljske karavane Soča sooča. Gosta solkanskega soočanja, ki sta ga skupaj pripravila Kajak klub Soške elektrarne in goriški Kinoatelje, sta bila Marko Peljhan, avtor umetniško-znanstvenih projektov in profesor transdisciplinarnih študij na University of California Santa Barbara in

prof. dr. Mladen Franko, podpredsednik za izobraževanje in direktor podiplomskega študijskega programa znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici. Soočenje je vodila novinarka Klavdija Figelj.

Prof. dr. Mladen Franko, kemijski raziskovalec, je pojasnil, kako so na onesnaženost v reki Soči gledali pred desetletji in kako danes. Na začetku so se v okviru Inštituta Jožefa Štefana ukvarjali z meritvami težkih kovin kot enimi najbolj pomembnih onesnaževalcev v okolju; gre za živo srebro, ki ga je prinašala Idrijca ter svinec, cink in kadmij, ki ga je v Sočo prinašala Koritnica. V naslednjem koraku jih je začelo zanimati, kakšne oblike je to živo srebro, z razvojem merilnih tehnik pa so prišli na organske polutante in lovilce hormonov. Danes spoznavamo že nove onesnaževalce, to so farmaki, je poudaril dr. Franko. Gre za zdravila, ki jih danes jemljemo v velikih količinah in ki v reko pridejo preko človeka oziroma preko komunalnih odplak. Ne le farmaki, tudi umetne mase, snovi proti gorenju v umetnih masah, so tiste snovi, ki jih znanost danes najbolj raziskuje in to z namenom, da bi razumeli, kaj se z njimi dogaja v okolju in da bi preprečili katastrofe, ki so se doslej dogajale predvsem zaradi neznanja, je pojasnil dr. Franko.

Glede merjenja onesnaženosti Soče danes je dr. Franko opozoril na monitoringe, ki jih izvaja Agencija za okolje RS in poudaril, da ti še ne vključujejo onesnaženosti s farmaki. Monitoringe opravljajo tudi Zavodi za zdravstveno varstvo, podatki pa so dostopni. »Kar se tiče klasičnih polutantov mislim, da stanje na Soči ni alarmantno, pri izviru sodi Soča v 1. kategorijo, potem pa se stanje slabša, predvsem zaradi bakteriološkega onesnaženja, se pravi mikroorganizmov,« pove dr. Mladen Franko. Glede odpadnih voda iz gospodinjstev pa svetuje, naj se odločamo za manj pralnih praškov, ne glede na to, da ti ne vsebujejo fosfatov. Doda še, da moramo poskrbeti, da je te gospodinjske vode čim manj, kajti volumen vode povzroča obremenitev tako čistilnih naprav kot reke same.

Marko Peljhan, umetnik in predavatelj, je ekološki element v svoj umetniško-znanstveni raziskovalni projekt Makrolab vključeval že od vsega začetka. Makrolab je nastal kot struktura, ki je energetsko samozadostna, iz obnovljivih virov. V okviru Makrolaba so izdelali nekaj inovativnih sistemov, med katerimi je bil tudi hibridni sistem čiščenja morske vodi, ki so jo potem uporabljali kot pitno vodo in jo potem znova reciklirali. Imeli so tudi manjšo čistilno napravo, tako da Makrolab ni imel nikakršnih izpustov.

Na solkanskem soočenju je Peljhan povedal, da je očitno, da smo se ljudje odločili, da spreminjamo celoten planet in to zelo hitro, zahodna civilizacija pa da je zlasti uspešna v destrukciji okolja. »Nisem optimist,« zatrjuje Peljhan, kajti izgubljamo odnos do narave, ki je zelo elementaren. Izginja tudi tradicionalno znanje o sobivanju z okoljem, končno smo se začeli tega zavedati tudi v naši civilizaciji. Če se potrudimo, pravi Peljhan, lahko dobimo informacije o tem, kako kmetovati na naraven način, kako preživeti s pomočjo divjih rastlin, prav na tem področju imamo v Sloveniji enega od svetovnih strokovnjakov Daria Corteseja. »To so tista znanja, s katerimi posameznik omogoča, da lahko začne vzpostavljati sonaraven način do okolja, do reke, je pa družba naravnana v popolnoma drugo smer,« je prepričan Marko Peljhan.

»Soški šamani so že izumrli ali pa so nevidni, so pa gotovo obstajali. Z izgubo planetarnih šamanov, izgubljamo velik del znanja. Znanost se danes tega zaveda, da je tradicionalno znanje lahko osnova, na kateri bi se lahko gradilo popolnoma drugačno paradigmo. V tem smislu nisem optimist, kajti ko se začneš ukvarjati in angažirati z drugimi civilizacijami ugotoviš, da je stanje katastrofalno na celotnem planetu,« pojasnjuje Peljhan.

Arktika in Antarktika, ki ju Peljhan aktivno preučuje, sta zanj zanimivi na več nivojih. Začne se pri vodi. Na Antarktiki je »zaklenjene« toliko vode, da bi lahko z njo dvignili nivo vseh voda za 15 ali 20 cm. Podobno je s preučevanjem ledenih skorij, skozi led lahko pogledaš v preteklost, pravi Marko. Planetarna pola imata tudi jasen fizikalen pomen, na severu živijo kulture, ki so uspele preživeti sonaraven način življenja več tisoč let in so se adaptirale na življenje v popolnem sozvočju z naravo. Iz tega se da veliko naučiti, kot tudi iz tega, kako so se te kulture v zadnjih petdesetih letih pod vplivom kultur z juga in tudi z našimi destruktivnimi impulzi začele spreminjati, da razpadajo na vseh nivojih; socialnih, ekoloških, kulturnih. To ni vesela zgodba, to je proces razkrajanja.

Dr. Mladen Franko glede prihodnosti zaključi, da nas bo rešila morda prav Soča . »Soča bo v prihodnosti morda prispevala k temu, da se omilijo posledice globalnega segrevanja, ki bo gotovo prineslo spremembe padavinskega režima. Hidroenergija je v tem trenutku nekaj redkega, s čimer razpolagamo, da lahko nadomestimo fosilna goriva, ki so glavni vir ogljikovega dioksida.« Soča naj bi tako kot druge reke prispevale k blažitvi posledic, moramo pa jim pri tem pomagati. Narava namreč ima sposobnost regeneracije, če z onesnaževanjem le ne gremo predaleč.