torek, 2. november 2010
Fiumicello 28.10.
Četrtek, 28. oktobra 2010, ob 20.30
Konferenčna dvorana občine – Fiumicello (UD)
Na soočenju v Fiumicellu se je pogovor osredotočil na Poplave Soče med naravnimi vzroki in človeškim
vplivom; na hidrogeološko tveganje, zelo perečo tematiko, če pomislimo na posledice, ki jih je imela
poplava Soče konec leta 2009. Razprave sta se udeležila Daniel Rojšek, geograf in varuh Soče pri
Zavodu RS za varstvo narave iz Nove Gorice in Fabrizio Kranitz, geolog in odbornik za okolje na
Občini Turjak. Pogovor je moderiral prof. Aldo Rupel, ki je kot večletni izkušeni kajakaš predstavil tudi
svoj pogled na temo odnosa do reke.
Pogovor je začel Daniel Rojšek, ki posebnost Soče vidi v kontrastu med prvim delom toka v Sloveniji in
drugim delom v Italiji. »V prvih sedemdesetih kilometrih, od izvira do Solkana, je približno 1000 metrov
višinske razlike. Od Solkana naprej je v bistvu sama ravnina. V vrhnjem delu toka je zemlja apnenčasta,
nasprotno kot v zadnjem delu. Upoštevati je treba tudi stik med ciklonom iz Ligurijskega morja in iz
Severnega Jadrana.« Vsi ti elementi, je povedal Daniel Rojšek, povzročijo tako močne padavine,
da poplave reke niso redke. Poleg teh »naravnih« vzrokov je tudi človeški vpliv, denimo prisotnost
hidroelektrarn in jezov. S strukturami, ki so že prisotne na teritoriju, se je treba nekako sprijazniti, kar pa
vzbuja skrb je projekt za izgradnjo nove elektrarne, ki bi zaradi strogih slovenskih zakonov morala stati
blizu potoka Učja, ob mejnem prehodu, ki povezuje Tersko in Soško dolino. To območje pa predstavlja
geološki prelom, kar bi pomenilo veliko tveganje za varnost.
Kranitz se je kritično izrazil o upravljanju sistema jezov: »Na tako prodnatem območju kot je tole, voda
teče pod rečnim koritom. Če zapornice spuščajo malo vode, se v Gorici tok drastično zmanjša, ker
zemlja vpije vodo. Lani okrog Božiča pa so močne padavine in taljenje snega v gorah povzročili takšno
povečanje pretoka, da so v Sloveniji odprli jezove in na območju Gradišča struga ni zdržala, tako da je
prišlo do poplave.« Občine imajo omejeno možnost ukrepanja v takšni situaciji: »Leta 2006 so italijanske
občine, ki ležijo ob Soči, izdale sklep, s katerim so skušale zbrati politične ustanove na različnih nivojih:
državno ustanovo za porečje, deželo in pokrajine. Zahtevale so študijo, ki bi analizirala problematike na
področju od Solkana do izliva in bi nakazala diagnozo oz. prognozo.« Podobno pobudo načrtuje tudi
državna ustanova za porečje, ki v svoj projekt »Laboratorio Isonzo« vključuje tudi Slovenijo. Konkretno
gledano pa je pot še dolga.
Publika je omenila možnost ustanovitve naddržavne ustanove, ki bi koordinirala upravljanje reke, na kar
je odbornik povedal, da je že Osimski sporazum v posebnem poglavju določal vlogo Italije in Slovenije
kar se tiče Soče in je predvideval vrsto jezov, eden izmed katerih naj bi stal tudi v Italiji. Ta projekt, je
zaključila Nadja Velušček, pa se je izkazal za neizvedljivega zaradi nestabilnosti terena, na katerem naj
bi bila struktura zgrajena.
ponedeljek, 18. oktober 2010
ponedeljek, 27. september 2010
24.9. Podgora
Soočenje v Podgori pri Gorici / FORUM ZA SOČO
S simbolnim prehodom »pašarele« čez Sočo se je v Podgori pri Gorici začel forum
za Sočo, ki ga je pripravil Kinoatelje v sodelovanju s skupino Meet-up Beppe Grillo
in Rajonsko skupnostjo Podgora. Namen foruma je bilo srečati, soočiti in povezati
goriška društva in organizacije z obeh strani meje, ki so povezana z reko Sočo. Na
forumu so sodelovali: Walter Princi - Zavod za ribištvo FJK, Marijan Velišček -
Ribiška družina Soča, Aldo Rupel - Kajak klub Šilec, Albin Špacal - Kajak klub
Soške elektrarne, Manuela Botteghi - Meet-up Beppe Grillo, Lucija Mozetič -
Goriško društvo za kakovost bivanja, člani Potapljaškega društva SirenaSub, Walter
Bandelj - Rajonska skupnost Podgora, Krajevna skupnost Solkan, Luca Cadez -
Legambiente Gorizia, Mara Čenic - odbornica za okolje pri Pokrajini Gorica, Niko
Jurca - načelnik oddelka za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica in
Daniel Rojšek - varuh Soče pri Zavodu RS za varstvo narave. Forum, ki je potekal
dvojezično, je vodil prevajalec, tolmač in človekovarstvenik Peter Szabo.
Vsi so si bili edini, da moramo reko Sočo, ki se iz leta v leto spreminja, zanamcem
zapustiti čim bolj nedotaknjeno in neokrnjeno. Ribiči, med njimi so bili predstavniki
Zavoda za ribištvo Furlanije Julijske krajine in novogoriške ribiške družine Soča,
so povedali, da si prizadevajo za ohranitev ribjih vrst. Ribjemu zarodu so namreč
jezovi pretrgali naravni ustroj, nastale so ribogojnice, ki si z vzgojo čistih populacij
prizadevajo, da bi bile postrvi v Soči spet soške. Kot je povedal Walter Princi z
Zavoda za ribištvo, soška postrv šele sedaj, po dvajsetih letih načrtnega vzgajanja, ni
več v nevarnosti izumrtja.
Kajakaši in tudi potapljači z obeh strani Goriške si prizadevajo, da Soča ostane
takšna, kot je bila nekoč, obžalujejo pa, da Gorici pravzaprav ne živita z reko.
Najbolj kritična je bila predstavnica skupine Meet-up Beppe Grillo Manuela
Botteghi, ki je protestirala proti jezu, ki naj bi ga zgradili na italijanski strani,
kritična pa je bila tudi do zgolj načelnega sodelovanja obeh strani pri upravljanju z
reko Sočo. Daniel Rojšek, varuh Soče pri Zavodu RS za varstvo narave se je strinjal,
da je čas gradnje jezov že zdavnaj mimo. V novogoriškem Društvu za kakovost
bivanja menijo, po besedah Lucije Mozetič, da domačini ne znamo videti lepote
soške doline in razmišljajo o posebnih vstopnicah ob vstopu v dolino. Luca Cadez
iz goriške Lagambiente, kjer že 20 let spremljajo življenje reke, je opozoril, da je
pri vsakem načrtovanju potrebno upoštevati veliko število dejavnikov, kajti Soča in
njeno obrežje je izredno kompleksen sistem.
Naročite se na:
Objave (Atom)